Ker je od objave in javne predstavitve minilo že nekaj časa, se velja spomniti pojasnila, kaj je odgovorno in učinkovito institucionalno okolje:
»Odgovorno in učinkovito institucionalno okolje je temelj za uspešno delovanje družbe in gospodarstva. Spodbuja dolgoročno gospodarsko rast, privablja investicije in povečuje zaupanje v sistem, kar je ključnega pomena za stabilno in konkurenčno gospodarstvo. Temelji na transparentnosti, odgovornosti in pravičnosti institucij, ki zagotavljajo pravične in enake pogoje za vse udeležence na trgu in v družbi. Pomembno vlogo pri tem ima institucionalna konkurenčnost (oz. učinkovitost institucij), ki omogoča hitro in pravično reševanje sporov, spodbuja inovacije in podjetništvo ter ustvarja podjetjem prijazno okolje. Vse to omogoča podjetjem in posameznikom, da uspešno tekmujejo na trgu, brez nepotrebnih ovir in z zagotavljanjem enakih možnosti za vse.«1
In še ena ugotovitev iz omenjenega poročila:
»V primerjavi z vodilnimi inovatorkami bi bilo v Sloveniji nujno povečati zlasti zaupanje v vladavino prava ter izboljšati stabilnost in predvidljivost politik in zakonodajnih sprememb.«2
Low hanging fruit v praksi
Zdaj pa poglejmo konkreten primer, sicer enostavnih rešitev, ki lahko pripeljejo do hitrih zmag, ali kot v pogovornem jeziku rečemo »low hanging fruit«.
V lanskem letu smo po dolgih mesecih, točneje dobrih dveh letih, dobili nekoliko dopolnjeno zakonodajo s področja zaposlovanja tujcev. V Sloveniji vemo, da nam primanjkuje IKT strokovnjakov, kar je država prepoznala in pripravila sklop dopolnitev zakonodaje, ki pomeni pozitiven premik, da bi preko bolj enostavnih postopkov lažje k nam privabili strokovnjake, ki zasedajo razvojna, bolje plačana delovna mesta.
Država je med drugim prepoznala, da v današnjem času zaposlitev v IKT sektorju ni več nujno pogojena zgolj in samo s pridobljeno formalno izobrazbo, pač pa štejejo tudi pridobljene poklicne izkušnje. Zmaga! Torej, bi lahko tujci – IKT strokovnjaki iskali zaposlitev v Sloveniji tudi na tem temelju. A si je država sama postavila nekaj pogojev za presojanje izpolnjevanja takšnih izkušenj, kar samo po sebi ni slabo. Težava se pojavi, ko se soočamo z izvedbo.
Omenjene spremembe zakonodaje3 veljajo že vse od maja oz. junija 2025, ko smo dobili pravni temelj za imenovanje komisije (20.c člen ZZSDT), ki bo imenovala strokovnjake (20.b člen istega zakona), ki bodo pri kandidatih preverjali izpolnjevanje poklicnih izkušenj. Komisijo morajo sestavljati predstavniki treh ministrstev (delo, gospodarstvo, visoko šolstvo), reprezentativna delodajalska organizacija in reprezentativna sindikalna organizacija. Kljub našim poizvedbam, kdaj bo komisija končno imenovana in se bodo lahko pričele izvajati tudi ostale določbe zakona, se vse do danes ni nič premaknilo.
Institucionalna konkurenčnost
Zakaj sploh omenjati ali se obregniti ob to? Ravno zaradi naslova te objave – odgovorno in učinkovito institucionalno okolje. Že ko končno pridemo do dobre, bolj življenjske rešitve v predpisih, pa pademo na izpitu pri izvedbi. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da so pred nami volitve, bomo na vse skupaj morali čakati še nekaj mesecev. Ponovno zamujena priložnost.
To so te hitre zmage, ki bi nam vsem olajšale življenje in delo. In zagotovo nas tudi v tem prehitevajo države inovatorke. Torej, ni vedno vse samo v predpisih in črkah na papirju, ker papir prenese vse. Pogosto, ali celo prepogosto, se problem birokratskih ovir začne in konča pri (ne)učinkoviti izvedbi. Zato smo in bomo v STF vedno opozarjali tudi na tovrstne probleme, podajali predloge in pomagali iskati rešitve.
Ker je večja konkurenčnost gospodarstva življenjsko odvisna od institucionalne konkurenčnosti.
Barbara Krajnc
direktorica Slovenskega tehnološkega foruma, GIZ
[1] UMAR Poročilo o razvoju 2025, str. 152.
[2] UMAR Poročilo o razvoju 2025, str. 157.
[3] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E), Uradni list RS 32/2025, 6.5.2025.
