Ljubljana, 2. april 2026 - V Slovenskem tehnološkem forumu (STF) smo na letnem članskem srečanju, ki ga je vodila direktorica Barbara Krajnc, združili člane in vodstvo združenja v enem ključnih trenutkov: neposredno po volitvah, v času oblikovanja nove politične realnosti. Razprava je bila vsebinsko bogata, mestoma zelo neposredna in predvsem usmerjena v eno vprašanje: kako zagotoviti, da Slovenija postane najboljša izbira za delovanje visokotehnoloških podjetij.
STF je ponovno potrdil svojo dolgoročno ambicijo: Slovenija kot najboljša izbira za visokotehnološka podjetja in globalne razvojne centre novih tehnologij. Za dosego tega cilja je nujen “top-down” strateški pristop, podprt z jasno državno strategijo, po zgledu uspešnih sektorjev (npr. vesoljska industrija, farmacija in biotehnologija). Ključno vprašanje ostaja kateri ukrepi lahko v najkrajšem času prinesejo največji učinek.
Ena osrednjih tem srečanja je bila davčna politika, pregledali smo predloge političnih strank glede razvojne kapice, prilagoditve dohodninskih razredov, dviga splošne olajšave, celovite obdavčitve nepremičnin, revizije olajšav pri davku od dohodkov pravnih oseb, sistema nagrajevanja zaposlenih (delnice, opcije, udeležba v dobičku) in razširitve prispevne osnove na prihodke iz kapitala.
Naš cilj je sistem, ki spodbuja delo, inovacije in dolgoročno rast.
STF izpostavlja jasno stališče: brez učinkovite države ni razvojnega preboja. Predlagani ukrepi vključujejo: poenostavitev postopkov (gradbena dovoljenja, zaposlovanje tujcev), uvedbo digitalnih rešitev po načelu “digital-first”, sistemski pregled zakonodaje (tudi s pomočjo umetne inteligence) in uvedbo novih storitev (npr. e-notar).
V središču mora biti uporabnik - podjetje ali posameznik - z jasno, hitro in predvidljivo uporabniško izkušnjo.
Za dolgoročno konkurenčnost je ključna prenova izobraževalnega sistema v smer prilagajanja potrebam poklicev prihodnosti, dobro bi bilo dati več poudarka na kritično razmišljanje, ustvarjalnost in digitalne kompetence, vključevati umetno inteligenco in podjetništvo v učne procese, spodbujati tesnejše sodelovanje med šolami, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami in aktivne politike za privabljanje in zadrževanje talentov, tudi iz tujine.
Med razvojnimi pobudami smo izpostavili uvedbo “vitke d.d.” in podporo evropski iniciativi EU Inc. (28. jurisdikcija), razvoj “dual-use” tehnologij, reformo javnih naročil in racionalizacijo subvencij – več fokusa na dodano vrednost in produktivnost.
STF bo v obdobju do decembra 2026 okrepil svoje zagovorniške aktivnosti z vključevanjem v oblikovanje prioritet nove vlade, s pripravo konkretnih, izvedljivih ukrepov, z analizo ključnih političnih akterjev in vzpostavljanje odnosov, z gradnjo partnerstev in iskanjem zaveznikov in okrepljeno komunikacijo (dogodki, mediji, digitalni kanali).
Poseben poudarek bomo dali na bolj proaktivno in fokusirano komunikacijo, z jasnimi sporočili, ki spodbujajo odločevalce k ukrepanju.
Pomemben del srečanja je bil namenjen tudi predstavitvi aktivnosti za članstvo: zastopanje interesov celotne skupnosti, individualna podpora članom pri povezovanju z odločevalci, izmenjava dobrih praks, izobraževanja in zakonodajni briefingi in krepitev komunikacije (novičnik, Slack, LinkedIn, spletna stran).
Člane še nadalje spodbujamo k aktivni vlogi: deljenju zgodb o uspehu, sodelovanju pri komunikaciji in krepitvi “word-of-mouth” učinka.
Naslednji ključni mejnik bo skupščina STF, 18. junija 2026, kjer bodo: potekale volitve v Upravni odbor (UO) in Nadzorni odbor (NO-ČR), predstavljeno letno poročilo 2025 in plan 2026.
Letno člansko srečanje STF 2026 je potrdilo visoko stopnjo enotnosti kljub mestoma različnim mnenjem in ambicije znotraj skupnosti. Če je bilo v razpravi čutiti eno skupno nit, je to jasna usmeritev:
Slovenija ima potencial, da postane tehnološko vozlišče regije, vendar le, če bo znala pravočasno sprejeti ključne odločitve. STF pri tem ne želi biti le opazovalec, temveč aktiven soustvarjalec sprememb.
