To je eno ključnih sporočil zaključkov 6. Predsedničinega foruma »Umetna inteligenca: med napredkom, odgovornostjo in novo pismenostjo«, ki je maja letos potekal na Brdu pri Kranju pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije.
Za Slovenski tehnološki forum (STF) so številna priporočila foruma še posebej pomembna, saj se neposredno dotikajo področij, za katera se združenje že dlje časa zavzema: hitrejši prenos znanja v gospodarstvo, razvoj inovacijskega okolja, krepitev digitalnih kompetenc ter ustvarjanje pogojev, v katerih bodo lahko slovenska tehnološka podjetja razvijala in globalno uveljavljala rešitve umetne inteligence.
Slovenija potrebuje svojo razvojno pot
Prvi panel foruma je ponudil celovit pregled stanja umetne inteligence v Sloveniji in svetu ter pokazal, da Evropa in Slovenija ne moreta tekmovati z ZDA ali Kitajsko zgolj z višino investicij. Medtem ko so ameriška podjetja leta 2025 prejela kar 75 odstotkov svetovnega tveganega kapitala za umetno inteligenco, je celotna Evropska unija prejela le šest odstotkov.
Zato je bilo na forumu jasno poudarjeno, da mora Slovenija svojo konkurenčnost graditi tam, kjer ima največ prednosti, na vrhunskem domenskem znanju, kakovostnih podatkih, raziskovalni odličnosti in razvoju nišnih rešitev z visoko dodano vrednostjo.
Hkrati so razpravljavci opozorili, da znanje in raziskovalna infrastruktura sama po sebi ne zagotavljata uspeha. Brez dolgoročne razvojne politike, stabilnega financiranja, konkurenčnih pogojev za strokovnjake in hitrejšega prenosa raziskav v gospodarstvo bo velik del potenciala ostal neizkoriščen.
STF opozoril na prenizka vlaganja podjetij
Pomemben del razprave je temeljil tudi na podatkih, ki jih je predstavil Slovenski tehnološki forum.
STF je opozoril, da je slovensko gospodarstvo pri vlaganjih v digitalni in zeleni prehod še vedno premalo ambiciozno. Podjetja so leta 2024 uveljavila le približno odstotek vseh razpoložljivih davčnih olajšav za digitalni in zeleni prehod, hkrati pa poročila kažejo, da Slovenija še vedno bistveno več vlaga v zgradbe in opremo kot v raziskave, razvoj, programsko opremo, podatkovne baze in informacijske tehnologije.
Dodatno skrb vzbujajo ugotovitve raziskav, da skoraj polovica podjetij za projekte umetne inteligence načrtuje investicije v višini do 10.000 evrov, kar kaže, da številna podjetja umetne inteligence še vedno ne obravnavajo kot strateške razvojne investicije.
Za Slovenski tehnološki forum je to pomemben signal, da Slovenija potrebuje bistveno močnejše spodbude za digitalno transformacijo podjetij ter bolj razvojno naravnano investicijsko politiko.
Odhod kadrov postaja vse večji izziv
Na forumu je bila posebej izpostavljena tudi problematika kadrov.
Poudarjeno je bilo, da mladi strokovnjaki s področja umetne inteligence in računalništva vse pogosteje ne odhajajo le v tujino, temveč delajo na daljavo za tuja podjetja. Slovenija tako izgublja del svojega najboljšega znanja, čeprav strokovnjaki fizično ostajajo doma.
Razpravljavci so opozorili, da brez konkurenčnega davčnega okolja, sodobnih oblik nagrajevanja in privlačnih pogojev za delo Slovenija težko zadrži vrhunske strokovnjake, ki predstavljajo najpomembnejši razvojni kapital države.
STF predlaga tesnejše povezovanje raziskav in podjetij
Med konkretnimi predlogi, predstavljenimi na forumu, je Slovenski tehnološki forum izpostavil tudi možnost sistematičnega kroženja raziskovalcev med akademskim in gospodarskim okoljem po vzoru raziskovalnih dopustov (sabbatical), ki jih poznajo številne razvite države.
Takšen model bi omogočil, da raziskovalci pridobijo neposreden vpogled v izzive gospodarstva, podjetja pa lažje dostopajo do najnovejšega znanja in raziskovalnih dosežkov. Po mnenju STF bi prav učinkovitejši pretok znanja med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji pomembno pospešil razvoj slovenskega inovacijskega ekosistema.
Ključna priporočila prvega panela
Razprava je prinesla tudi jasna priporočila za prihodnji razvoj umetne inteligence v Sloveniji:
• osredotočiti se moramo na razvoj niš, kjer ima Slovenija primerjalne prednosti;
• majhnost države moramo izkoristiti kot strateško prednost pri hitrem povezovanju raziskovalcev, podjetij in države;
• zagotoviti moramo konkurenčne pogoje za vrhunske kadre;
• vzpostaviti moramo stabilnejše financiranje raziskav, razvoja in inovacij;
• razvoj umetne inteligence mora postati dolgoročna državna strategija in ne skupek posameznih projektov;
• bistveno moramo okrepiti prenos znanja iz raziskovalnega okolja v gospodarstvo;
• umetno inteligenco je treba približati širši javnosti ter povečati razumevanje njenih priložnosti in tveganj.
Brez podjetij ni uspešne AI strategije
Forum posebej poudarja, da bo Evropa svojo konkurenčnost gradila predvsem na zaupanja vrednih, specializiranih tehnoloških rešitvah. Pri tem bodo ključno vlogo odigrala inovativna podjetja, ki raziskovalne dosežke pretvarjajo v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.
Člani Slovenskega tehnološkega foruma že danes razvijajo napredne rešitve na področjih umetne inteligence, podatkovnih tehnologij, programske opreme, kibernetske varnosti in digitalne transformacije, zato je njihovo vključevanje v pripravo nacionalnih razvojnih politik nujno za uspešno prihodnost slovenskega tehnološkega ekosistema.
Umetna inteligenca mora ostati v službi človeka
Drugi panel Predsedničinega foruma je obravnaval vprašanje, kaj se zgodi, ko algoritmi začnejo odločati na področjih, ki neposredno vplivajo na človeka. Razprava je povezala pravni, regulatorni, antropološki in filozofski pogled ter pokazala, da umetna inteligenca ni zgolj tehnološko vprašanje, temveč tudi vprašanje človekovih pravic, zaupanja in družbenih vrednot.
Sogovorniki so poudarili, da regulacija ne predstavlja ovire za razvoj, temveč pomemben pogoj za njegovo uspešnost. Le tehnologiji, ki je pregledna, odgovorna in vredna zaupanja, bodo uporabniki pripravljeni zaupati. Ob tem pa zakonodaja po svetu še vedno težko dohaja izjemno hiter razvoj umetne inteligence, zato je nujno oblikovati učinkovite in mednarodno usklajene pristope.
Razprava je opozorila tudi na manj vidne posledice razvoja umetne inteligence: od njenega okoljskega odtisa in velike porabe energije do nevidnega človeškega dela pri razvoju modelov ter vpliva na naše kritično razmišljanje in sposobnost samostojnega odločanja.
Za Slovenski tehnološki forum so ta vprašanja pomembna tudi z vidika razvoja slovenskega tehnološkega gospodarstva. Inovacije lahko dolgoročno uspevajo le v okolju, kjer obstajata zaupanje uporabnikov in predvidljivo regulatorno okolje, ki spodbuja razvoj novih tehnologij, hkrati pa učinkovito varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ključna priporočila drugega panela
Med najpomembnejšimi priporočili, ki so jih oblikovali udeleženci foruma, so:
• aktivnejša mednarodna vloga slovenskih strokovnjakov pri oblikovanju pravil razvoja umetne inteligence;
• podpora vzpostavitvi stalne globalne platforme za sodelovanje na področju umetne inteligence;
• razumevanje regulacije kot razvojne podpore in ne kot administrativne ovire;
• pravočasna priprava na spremembe na trgu dela, ki jih prinaša umetna inteligenca;
• zagotavljanje preglednosti, sledljivosti in zaupanja pri uporabi sistemov umetne inteligence;
• učinkovito pravno varstvo ob morebitnih kršitvah človekovih pravic;
• ohranjanje človekove avtonomne presoje, kritičnega mišljenja in človečnosti pri sprejemanju odločitev;
• sistematično naslavljanje okoljskih učinkov razvoja umetne inteligence;
• postavljanje človeka v središče razvoja novih tehnologij;
• varovanje osebnih podatkov in temeljnih pravic skozi celoten življenjski cikel sistemov umetne inteligence;
• zagotavljanje zakonite, odgovorne in suverene uporabe umetne inteligence v javnem sektorju.
Takšna priporočila dopolnjujejo tudi prizadevanja Slovenskega tehnološkega foruma, ki zagovarja razvoj inovacij v okolju, kjer tehnološki napredek spremljajo jasna pravila, visoki etični standardi ter odgovorna uporaba umetne inteligence v korist posameznikov, podjetij in družbe.
Poučevanje o umetni inteligenci v šolah ni več izbira, temveč nuja
Tretji panel Predsedničinega foruma je bil posvečen izobraževanju in je prinesel enotno sporočilo vseh sodelujočih strokovnjakov: umetna inteligenca je že del vsakdanjega življenja učencev in učiteljev, slovenski šolski sistem pa temu razvoju še ne sledi dovolj hitro.
Panelisti so poudarili, da se umetna inteligenca v šolah že uporablja, vendar pogosto brez jasnih smernic, sistematičnega usposabljanja učiteljev in enotnih pravil. Posledično nastajajo velike razlike med posameznimi šolami, učitelji pa se pogosto znajdejo brez ustrezne podpore pri vključevanju novih tehnologij v učni proces.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je Slovenija še vedno med redkimi evropskimi državami brez sistematičnega poučevanja računalništva in informatike v obveznem delu izobraževanja. To pomeni, da številni mladi zaključujejo šolanje brez temeljnega razumevanja podatkov, algoritmov in delovanja umetne inteligence, čeprav se s temi tehnologijami srečujejo vsak dan.
Na forumu je bilo opozorjeno, da to ni nova ugotovitev. Strokovna skupina RINOS je že pred leti pripravila celovit okvir za vključevanje računalništva, podatkovnih ved, umetne inteligence in kibernetske varnosti v slovenski izobraževalni sistem, vendar številni predlogi še vedno niso bili uresničeni.
Za Slovenski tehnološki forum je razvoj digitalnih kompetenc eden ključnih pogojev za dolgoročno konkurenčnost Slovenije. Člani STF že dlje časa opozarjajo, da brez sodobnega izobraževalnega sistema slovensko gospodarstvo ne bo moglo zagotoviti dovolj strokovnjakov za razvoj naprednih digitalnih tehnologij, umetne inteligence in drugih področij z visoko dodano vrednostjo.
Ob tem STF podpira tudi tesnejše povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom, saj lahko sodelovanje podjetij pri izobraževanju pomembno prispeva k bolj praktičnim znanjem, hitrejšemu prenosu novih tehnologij in boljšemu razumevanju potreb trga dela.
Ključna priporočila tretjega panela
Med osrednjimi priporočili foruma so:
• takojšnja uvedba sistematičnega pouka računalništva, informatike in podatkovne pismenosti v slovenske šole;
• priprava nacionalnega okvira za odgovorno uporabo generativne umetne inteligence v izobraževanju;
• obsežno in sistematično usposabljanje učiteljev za uporabo umetne inteligence pri poučevanju;
• posodobitev univerzitetnih študijskih programov, da bodo sledili tehnološkemu razvoju;
• boljše obveščanje in ozaveščanje javnosti o priložnostih in tveganjih umetne inteligence;
• prenova načinov preverjanja in ocenjevanja znanja, ki bodo bolj poudarjali razumevanje in kritično mišljenje;
• vzpostavitev mreže pilotnih šol za uvajanje novih pristopov in njihovo sistematično evalvacijo;
• zagotavljanje enakega dostopa do digitalne infrastrukture in podpore za vse šole;
• omogočanje vključevanja strokovnjakov iz gospodarstva v izobraževalni proces.
Ta priporočila so tesno povezana tudi s prizadevanji Slovenskega tehnološkega foruma, ki zagovarja sodoben izobraževalni sistem, tesnejše sodelovanje med šolami, univerzami in tehnološkimi podjetji ter razvoj kompetenc, ki jih bo Slovenija potrebovala za uspešno digitalno prihodnost. Prihodnja konkurenčnost države bo namreč v veliki meri odvisna prav od znanja ljudi, ki bodo umetno inteligenco znali razvijati, odgovorno uporabljati in kritično presojati.
Umetna inteligenca kot razvojna priložnost in skupna odgovornost
6. Predsedničin forum je potrdil, da umetne inteligence ni mogoče razumeti zgolj skozi en sam pogled. Gre za področje, ki hkrati vključuje tehnološki razvoj, konkurenčnost gospodarstva, varovanje človekovih pravic, etična vprašanja in prihodnost izobraževanja.
Trije vsebinski paneli so umetno inteligenco osvetlili z različnih zornih kotov: od trenutnega stanja tehnologije in položaja Slovenije v globalnem okolju, prek vprašanj regulacije, odgovornosti in humanosti, do nujnosti prilagoditve izobraževalnega sistema.
Skupno sporočilo vseh razprav je bilo jasno:
umetna inteligenca ni več tehnologija prihodnosti, ampak realnost sedanjosti,
ki že pomembno vpliva na gospodarstvo, delovne procese, izobraževanje in način, kako ljudje sprejemamo odločitve. Ključno vprašanje zato ni več, ali bomo umetno inteligenco sprejeli, temveč kako bomo zagotovili, da bo njen razvoj usmerjen v korist človeka.
Za Slovenski tehnološki forum (STF) je pomembno predvsem sporočilo, da Slovenija ima znanje, raziskovalne temelje in podjetja, ki lahko pomembno prispevajo k razvoju umetne inteligence, vendar bo za uspeh potrebno bolj povezano in strateško delovanje.
Od projektov k dolgoročni strategiji
V razpravah na forumu je bilo izpostavljenih več ključnih ugotovitev.
Prva je, da Slovenija razpolaga z močnimi temelji – z dolgoletno raziskovalno tradicijo, kakovostnimi strokovnjaki in razvijajočo se infrastrukturo –, vendar to samo po sebi ni dovolj. Za uspeh bodo potrebni stabilno financiranje raziskav in razvoja, boljši pogoji za privabljanje in ohranjanje kadrov ter hitrejši prenos znanja iz raziskovalnega okolja v gospodarstvo.
Prav slednje je eno ključnih področij delovanja Slovenskega tehnološkega foruma, ki povezuje tehnološka podjetja in spodbuja tesnejše sodelovanje med gospodarstvom, raziskovalnimi institucijami in oblikovalci politik.
Druga pomembna ugotovitev je, da regulacija, etični standardi in izobraževanje niso zaviralci razvoja, temveč njegovi temelji. Brez zaupanja uporabnikov, razumevanja tehnologije in jasnih pravil tudi najnaprednejše rešitve umetne inteligence ne morejo doseči svojega potenciala.
Tretji dejavnik pa je čas. Številna priporočila foruma povezuje spoznanje, da bo odlašanje z ukrepi povečalo stroške in zmanjšalo razvojne možnosti. Posebej to velja za izobraževanje, kjer zamujenih priložnosti pri opremljanju mladih generacij z znanjem računalništva, podatkov in umetne inteligence ne bo mogoče preprosto nadomestiti.
Slovenija ima znanje, potrebuje pa odločitev za ukrepanje
Forum je pokazal, da v Sloveniji ne primanjkuje strokovnega znanja, raziskovalcev, podjetij in posameznikov, pripravljenih sodelovati pri oblikovanju prihodnosti umetne inteligence. Glavni izziv ostaja povezovanje obstoječih pobud v dolgoročno, stabilno in strateško usmerjeno politiko.
Številni pomembni elementi so že pripravljeni – od predlogov za vključevanje računalništva in umetne inteligence v izobraževanje do priporočil za odgovorno uporabo tehnologije in varovanje človekovih pravic. Naslednji korak zato ni nujno ustvarjanje novih konceptov, temveč predvsem odločnost za uresničevanje že oblikovanih rešitev.
Oblikovana priporočila Predsedničinega foruma bodo predložena Vladi Republike Slovenije kot strokovna podlaga za nadaljnje ukrepanje. Hkrati predstavljajo povabilo k nadaljnjemu dialogu med vsemi ključnimi deležniki: raziskovalno skupnostjo, gospodarstvom, izobraževalnimi ustanovami, javnimi institucijami in civilno družbo.
Za Slovenski tehnološki forum je ključno, da razprava o umetni inteligenci ne ostane zgolj pri priporočilih, temveč se nadaljuje skozi konkretne ukrepe, partnerstva in razvojne projekte. Samo s povezovanjem znanja, podjetniške energije in odgovornega upravljanja lahko Slovenija izkoristi priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca.
Slovenija v zgodovini razvoja umetne inteligence nikoli ni bila zgolj opazovalka. Z raziskovalno tradicijo, vrhunskimi strokovnjaki in inovativnimi tehnološkimi podjetji ima vse pogoje, da ne sledi zgolj globalnim trendom, ampak jih tudi sooblikuje.
Za to pa bodo potrebni jasna vizija, sodelovanje in predvsem odločnost, da znanje in ideje pretvorimo v konkretna dejanja.
Skupna odgovornost za prihodnost
Zaključki Predsedničinega foruma jasno kažejo, da umetna inteligenca ni več zgolj tehnološko vprašanje, temveč razvojna tema, ki bo odločilno vplivala na prihodnjo konkurenčnost države.
Za Slovenski tehnološki forum predstavljajo priporočila pomembno potrditev usmeritev, za katere se združenje že dolgo zavzema: več vlaganj v raziskave in razvoj, boljše povezovanje znanosti in gospodarstva, razvoj talentov, spodbujanje inovacij ter oblikovanje konkurenčnega poslovnega okolja za slovenska tehnološka podjetja.
Le s tesnim sodelovanjem države, raziskovalnih institucij in gospodarstva bo Slovenija lahko izkoristila potencial umetne inteligence ter ga pretvorila v trajnostno gospodarsko rast, višjo dodano vrednost in nove globalno uspešne zgodbe slovenskih tehnoloških podjetij.
Vir naslovne fotografije: https://www.predsednica-slo.si/sl/predsednicini-poudarki/predsednicin-forum
