SPOROČILO ZA JAVNOST
Predlog za uvedbo razvojne kapice je korak v pravo smer, a naj ne ostane samo pri tem, ko govorimo o razbremenitvi plač. Davčni sistem smo v zadnjih 30. letih le popravljali in krpali, niti ne resnično spreminjali v smeri ključne razvojne politike za večjo konkurenčnost Slovenije. Prepogosto s premalo strateškega premisleka in preveč ad-hoc rešitvami, kot je to ponovno spreminjanje sistema obdavčitve fizičnih oseb – normirancev.
Ljubljana, 16. april 2026 – V Slovenskem tehnološkem forumu, GIZ podpiramo spremembe, ki bodo predvsem davčni sistem v Sloveniji naredile bolj konkurenčen, tako z vidika zaposlenih kot podjetij. Vedno poudarjamo, da se je potrebno kakršnihkoli sprememb lotiti celovito in s strateškim premislekom. Pri tem mislimo tako na spremembe stopenj obdavčitve kot tudi na dejansko preveč zapleten in administrativno zahteven in drag davčni sistem.
Barbara Krajnc, direktorica STF, je ob tem izpostavila:
“V predvolilnem času se je večina političnih strank strinjala, da so nujni čimprejšnji ukrepi pri razbremenjevanju plač srednjega razreda, zato je predlog za uvedbo zgornje meje prispevkov za vse zavezance, ali kot se omenja razvojna kapica, korak v pravo smer. Ne smemo pa ostati samo pri tem, ko govorimo o razbremenitvi plač.
Potreben je nabor ukrepov za poenostavitve davčnega sistema, vključno z zmanjšanjem izjem in olajšav oziroma njihovo odpravo v celoti. Nadalje, prilagoditve obstoječe dohodninske lestvice (ukinitev 5. razreda) in redna indeksacija zneskov, redno usklajevanje splošne olajšave do višine, ki pokriva minimalne življenjske stroške, so predlogi, ki smo jih in jih bomo zagovarjali.
Posebej pa ponovno izpostavljamo davčno obravnavo zavezancev, ki delujejo na podlagi normiranih odhodkov. Sistem kot ga imamo se je, če si priznamo ali ne, izrodil v navidezno zaposlenost. Moramo ga premisliti in postaviti tako, da bo po eni strani podpiral stališče, da vsako delo šteje, po drugi pa, da bo tak način poslovanja prinesel tudi določena tveganja za takšnega zavezanca. Sicer izgubljamo vsi.”
Razvojna kapica
Razvojna kapica ni kaprica, pač pa le eden od x-faktorjev za ohranjanje obstoječih oziroma še več novih delovnih mest, ki so gonilo razvoja, inovativnosti, znanja in večje produktivnosti. Torej točno tega, kar nujno potrebujemo v Sloveniji, če želimo izboljšati privlačnost za strokovnjake, talente, mlade zadržati doma in oziroma jih pritegniti iz tujine.
Ocenjujemo pa, da predlagana meja razvojne kapice na 7.500 evrov bruto plače razbremenjuje predvsem menedžerski nivo, velika večina prejemkov inženirjev, razvojnikov in podobnih poklicev pa tega ne bo občutila. Hkrati pa to so kadri, ki jih v Sloveniji najbolj potrebujemo.
Končno bi si morali v Sloveniji kot imperativ postaviti doseganje višjih plač in nanje gledati kot na vzvod za razvoj in napredek Slovenije, za doseganje višje dodane vrednosti, večje produktivnosti, saj nas to dolgoročno utrjuje na zemljevidu privlačnih destinacij za poklice in industrije prihodnosti kot so nove tehnologije, biotehnologija, farmacija, robotika, inženirstvo in vesoljske industrije ter za vzpostavljanje globalnih razvojnih centrov v Sloveniji.
Razvojna dohodnina
Trenutni sistem dohodnine v Sloveniji progresivno obdavčuje delo in manj ostalo (kapital, premoženje). Tudi podatki govorijo sami zase. Nižje plače preprosto ne prinašajo dovolj k ustvarjanju višjega BDP, višje dodane vrednosti, večjih davčnih prilivov in večjega blagostanja v državi.
Srednjega razreda skorajda nimamo več, med zavezanci za dohodnino pa so danes upokojenci, četudi prejemajo zgolj pokojnino (sicer nad določenim zneskom). Zato lahko govorimo tudi o razvojni dohodnini, ko zagovarjamo, da je potrebno trenutne dohodninske razrede posodobiti (odpraviti najvišjega, ostale stopnje spremeniti navzdol; redno usklajevati / indeksirati zneske; redno usklajevati splošno olajšavo do višine, ki pokriva minimalne življenjske stroške).
Spremembe pri t.i. normirancih
V zadnjih letih smo bili priča kar nekaj spremembam sistema t.i. normirancev, ki pa niso celostno obravnavale vseh slabosti in anomalij, ki so se pokazale skozi leta.
Ena takih je zagotovo nujnost primerljive in pravičnejše davčne in prispevčne obravnave vseh oblik dela (»vsako delo šteje«). Spremembe v smeri progresivne obdavčitve t.i. normirancev gredo v pravo smer, še vedno pa se zavzemamo za poglobljen premislek in celostno prenovo tega sistema.
Veliko je takšnih, ki od tega živijo, spet drugi pa to izkoriščajo za prikrito zaposlovanje in prav zaradi slednjih so potrebne spremembe oz. tak sistem, ki ga bo država lahko nadzorovala, ne pa naredila še bolj nepreglednega in na nek način celo sporočala, da ni sposobna izvajati lastnih predpisov.
Obvezna objava letnih poročil v AJPES-u za t.i. normirance
Ob tem ponovno poudarjamo še zahtevo za uvedbo obvezne javne objave letnih poročil (izkazov poslovanja) v registru AJPES-a tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in se odločijo za vstop v sistem normiranih odhodkov, kot to velja za druge pravne osebe.
Davčna konkurenčnost – pregleden in razumljiv davčni sistem
Ponovno opozarjamo, da Slovenija že močno zaostaja v smislu davčne konkurenčnosti: poleg že omenjenih obremenitev višjih oz. visokih plač, kjer je problem prispevčenje, je tu še stopnja davka od dohodkov pravnih oseb (22% do 2028) ob (pre)številnih izjemah in olajšavah, ki dejansko privedejo do precej nižjih efektivnih davčnih stopenj, kar se pogosto spregleda.
Omenimo naj še ne dovolj učinkovit sistem pobiranja DDV in prenizko obdavčevanje nepremičnin (najnižje v EU).
In končno, pregleden in razumljiv davčni sistem, ki se ne bo stalno spreminjal in ki bo tudi z vidika vodenja in nadzora enostaven in stroškovno vzdržen mora biti prvi cilj vseh sprememb.
“V Slovenskem tehnološkem forumu, GIZ kot ključnem sogovorniku države pri oblikovanju še bolj konkurenčnega poslovnega okolja za visokotehnološka, izvozno usmerjena razvojna podjetja in startupe, bomo vedno podprli spremembe, ki bodo temeljile na skrbnem in strateškem premisleku, ne pa na dnevni, všečni politiki. Proaktivno oblikujemo predloge za razbremenitev plač srednjega razreda in poudarjamo nujnost poenostavitev davčnega sistema, vključno z zmanjšanjem izjem in olajšav. Hkrati se zavedamo, da je potrebno manjše davčne prilive na eni strani nadomestiti s dodatni prihodki na drugi strani.”, zaključuje Barbara Krajnc, direktorica STF.
