Investicije v slovenske startupe na najnižji ravni zadnjih let: »Zamujamo skoraj vse priložnosti«
Po zadnjem poročilu sklada Silicon Gardens so investicije v slovenski startup ekosistem dosegle najnižjo raven po letu 2021. Gre za trend, ki v tehnološki skupnosti odpira več vprašanj kot daje odgovorov, od razpoložljivosti tveganega kapitala do širših sistemskih težav, ki se vlečejo že več kot desetletje.
O stanju v ekosistemu delimo mnenje Andraža Logarja, predsednika Slovenskega tehnološkega foruma in ustanovitelja ter direktorja podjetja 3fs. Svoje misli je delil za Bloomberg Adria v prispevku Regijska startup scena pod lupo
»Premalo kapitala, a to je šele začetek problema«
Investicije v startup oziroma tehnološki sektor so upadle in so bile lani najnižje od 2021.
»V največji meri pripisujem upad temu, da je na trgu preprosto premalo tveganega kapitala. Ampak to ni edini razlog. Razlogov za Slovenijo, ki jo najbolj poznam, je cel kup.«
Andraž Logar kot ključne izpostavlja demografske spremembe, kjer je generacija, ki vstopa v podjetništvo, občutno manjša kot pred 20 leti, in spremembe v globalnih investicijskih tokovih.
»Danes AI po ocenah nekaterih ‘požre’ tudi do 75 % tveganega kapitala. To se pozna povsod, tudi pri nas.«
Ob tem dodaja, da je slovenski ekosistem ujet še v en paradoks: uspešna podjetja so danes dovolj razvita, da kadre aktivno privabljajo vase – zato je manj podjetniškega prehoda v startupe.
Sistem, ki ne dohaja lastnih priložnosti
Andraž Logar opozarja tudi na sistemske ovire, ki se ponavljajo že leta:
• davčna ureditev in obdavčitev opcij,
• pravne oblike podjetij,
• omejena vloga države pri tveganem kapitalu,
• težave pri zaposlovanju tujcev in
• izobraževalni sistem.
»V resnici zamujamo skoraj vse priložnosti. Tudi AI, kjer smo ravno pred dnevi obeležili 56 let od prvih slovenskih aktivnosti na tem področju.«
»Napredek je, a prepočasen«
»Treba je pohvaliti pretekle vlade.
Nekaj premikov je bilo, predvsem inkrementalnih zakonodajnih sprememb. Ampak to ni dovolj.«
Po njegovem mnenju so bile spremembe pogosto premajhne in prepozne:
»To so stvari, ki bi morale biti rešene pred 10 ali 15 leti. Takrat smo že opozarjali, pa odziva skoraj ni bilo.«
Kot primer izpostavi tudi administrativne ovire, ki še vedno zavirajo investicije:
»Nesposobnost uvedbe notarja na daljavo je banalna, a zelo realna ovira. Investitorji morajo fizično prihajati v Slovenijo na podpis družbenih pogodb.«
Pričakovanja do nove vlade
»Koalicijsko pogodbo smo v STF prebrali in preučili. Ampak pomembno je, kaj se bo dejansko izvedlo.«
Po njegovem mnenju ima nova vlada štiri leta časa, da nadoknadi zamujeno, a le, če se osredotoči na konkretne ukrepe, ne strategije.
Med ključnimi prioritetami izpostavlja:
1. Davčno ureditev opcijskega nagrajevanja
»To je ena najbolj kritičnih točk. Trenutni sistem preprosto ne deluje.«
2. Vitkejše delniške strukture za startupe
Po njegovih besedah gre za razmeroma enostavne spremembe, ki pa bi močno olajšale ustanavljanje podjetij.
3. Reforma izobraževanja
»Trendi so izredno negativni. Čudežno je, da sistem še deluje.«
4. Prenos znanja iz akademije v gospodarstvo
Kot pozitiven zgled navaja skandinavske države:
»Na Švedskem univerze same ustanavljajo sklade tveganega kapitala. To je smer, v katero bi morali iti.«
»AI je nova priložnost, a tudi ta nam lahko uide«
Andraž Logar opozarja, da Slovenija tvega zamudo tudi pri naslednjem velikem tehnološkem ciklu, umetni inteligenci.
»Imamo zgodovino raziskav na tem področju, a vprašanje je, ali jo znamo pretvoriti v industrijo.«
Zaključek
Slovenski startup ekosistem se po zadnjih podatkih sooča z upadom investicij, a Andraž Logar opozarja, da številke razkrivajo le del zgodbe. V ozadju so demografija, globalna prerazporeditev kapitala, pa tudi dolgotrajne sistemske neustreznosti.
Ključno vprašanje, ki ostaja odprto, ni le koliko kapitala je na voljo, temveč ali Slovenija sploh ustvarja okolje, v katerem lahko nastaja dovolj novih podjetij, da bi ga absorbirala.
