»Better regulation«
Evropska komisija (EK) si je že dolgo nazaj sama postavila pravila igre, ko gre za oblikovanje novih predpisov ali spreminjanja obstoječih. Preko t.i. mehanizma »better regulation« ali boljših predpisov, naj bi EK oblikovala enostavnejše, bolj jasne in pregledne predpise kot ključen dejavnik, ki vodi k večji konkurenčnosti Evrope.
EK je za dosego tega cilja vzpostavila platformni sistem v obliki zbiranja mnenj in predlogov vseh zainteresiranih - državljanov, poslovnih subjektov in vseh ostalih, in to že vse od prve idejne faze priprave novega predpisa, do priprave podrobnih analiz in presoj učinkov ter kasnejših javnih posvetovanj.
Skratka, gre za dolgotrajni proces, ki poudarja transparentnost, odprtost in vključenost vseh zainteresiranih posameznikov ali organizacij v zakonodajni postopek. Trajanje celotnega procesa, da pridemo do novih evropskih predpisov, prej štejemo v mesecih in letih kot tednih.
Kot zanimivost velja omeniti, da je EK dobila 879 mnenj in predlogov o predlogu za uvedbo t.i. 28-tega režima ali vzpostavitve harmoniziranih pravil za enotno evropsko gospodarsko družbo, kar dokazuje, da je vključenost in možnost sooblikovanja pravil v EU pomembna za številne posameznike in organizacije.
Vse, ki želite o tem izvedeti več, vabim, da spremljate spletno mesto »Povejte svoje mnenje« (orig. Have your say).
Omnibus
Spodbujena z objavo danes že znamenitega in mnogim dobro poznanega Draghijevega poročila pa je lanI EK ubrala drugačno pot. Ta dokument je jasno izpostavil ključne izzive Evrope, če naj postane bolj konkurenčna v danes vse hitreje spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu.
Med drugim navaja, da
»kar 60 % podjetjih v EU vidi zakonodajni okvir kot oviro za investicije, pri čemer kar 55% MSP navaja regulatorne ovire in administrativne obremenitve kot večji izziv«.1
Nadalje poročilo posebej izpostavlja
»regulativne ovire za širitev so še posebej obremenjujoče v tehnološkem sektorju, zlasti za mlada podjetja«,
kar seveda drži. Še posebej pa Mario Draghi v svojem poročilu izpostavlja nujnost poenostavitev evropskega regulatornega okvira ob hkratni enotni metodologiji znotraj EU za ocenjevanje učinkov in stroškov novih predpisov.
EK se je torej odločila za nov pristop k spreminjanju pravnih pravil igre, preko sprejemanja t.i. omnibusov – enega pravnega akta, ki spreminja več posameznih, samostojnih pravnih aktov EU za določeno področje, vse z namenom regulatornih poenostavitev. Pogosto slišimo, pa tudi občutimo, prereguliranost EU. V lanskem letu so bili tako že sprejeti svežnji ukrepov za poenostavitev naložb, za področje trajnosti (sprejeto besedilo, ki spreminja direktivi o poročanju o trajnosti podjetij (CSRD) in skrbnem ravnanju podjetij (CSDDD)), pa tretji sveženj, vključno z ukrepi za mala in srednje kapitalizirana podjetja in odpravo zahtev glede dokumentacije (delno sprejet).
________________
1 Poročilo M. Draghi, str. 20, 32, 68-69
Nova svežnja za področje digitalizacije in umetne inteligence
Kot smo že omenili, sprejemanje zakonodaje EU temelji na principih odprtega dialoga, javnih posvetovanj, ocen učinkov, usklajevanje in pogajanj med EK, Evropskim Parlamentom in Svetom EU – skratka neskončne ure, dnevi, tedni, meseci, da pridemo do novih evropskih pravil.
Osnovna pravila si je postavila EK kar sama in to v obliki Better Regulation. Ki se spoštujejo, dokler je to smiselno in oportuno. So pa tudi izjeme. In ravno te izjeme vedno bolj prevladujejo vse od začetka mandata te EK. Razlog je v zdaj že znamenitem Draghijevem poročilu in jasnemu sporočilu: EU se mora deregulirati, postati bolj okretna, odzivna in manj birokratska ter zmanjšati ovire za številna podjetja.
Tako smo zadnje leto soočeni s proizvodnjo t.i. omnibus paketov, ko se z enim aktom spreminja več področnih pravil / pravnega reda EU. Če se to zdi oportuno in edina pravilna pot s pojasnilom, da gre tako hitreje, pa to ne drži za drugi del olimpijskega izreka – višje in močneje (boljše).
Trenutno sta v EU na mizi dva, po vsebinski plati pomembna omnibusa, omnibus za pravila AI in digitalni omnibus.
Omnibus – poenostavitve ali še večja pravna zmeda?
V STF kot pomembnem strokovnem sogovorniku smo bili povabljeni, da se vključimo v pripravo osnutka stališča Slovenije do obeh predlaganih omnibusov.
Časa za analizo je malo, za medsebojne konzultacije tudi, ko pa človek ugotovi vsebino, namen in razsežnosti predlaganih sprememb, pa se vključijo drugi alarmi.
Sprejem je predviden čez nekaj mesecev, države članice EU morajo v roku nekaj tednov oblikovati uradna stališča - gre za pravi šprint.
Cenimo napore vseh sodelujočih v tej debati (ministrstva in drugi regulatorji v Sloveniji), ki so se odzvali in v pripravo stališča Republike Slovenije vključili tudi predstavnike gospodarstva in civilne družbe, kar je pohvalno. Ne moremo pa se znebiti občutka zaskrbljenosti nad lahkotnostjo nekaterih predlaganih sprememb2 ki, lahko rečemo, v osnovi spreminjajo pravila igre.
Zato v STF sploh nismo podali svojega mnenja na določene spremembe, saj se nam zdi pomembno predvsem opozoriti na to vprašljivo prakso EK, ko sama zaobide svoja lastna pravila za pripravo novega in ali spreminjanje obstoječega regulatornega okvira.
________________
2 Digitalni sveženj (Digital Omnibus) – npr. predlagana združitev pravil o podatkih iz sedanjih štirih EU zakonodajnih aktov v spremenjeno Uredbo (EU) 2023/2854 o podatkih oziroma v enoten Akt o podatkih; spremembe definicij v Uredbi 2022/868 o evropskem upravljanju podatkov, ki se nanašajo tudi na področje obdelave občutljivih podatkov; vključitev Direktive o odprtih podatkov v Akt o podatkih; spreminja se definicija (pojem) osebnega podatka, kot ga pozna GDPR; nova opredelitev namena za obdelavo osebnih podatkov za znanstvene namene.
Drugi odzivi
Da nismo edini v takšnih razmišljanjih, izpostavljam mnenje bruseljskega think-tanka Bruegel , pa uglednega in vplivnega spletnega medija Politico in SEAP – evropskega združenja strokovnjakov s področja javnih politik.
Še najbolj pomembno pa je poročilo Evropske varuhinje za človekove pravice, ki ugotavlja številne postopkovne nepravilnosti pri tem, kako je EK pripravila več zakonodajnih predlogov, za katere je menila, da so nujni.
In ko ugotoviš, da naj bi bilo vseh omnibusov 42, se vprašaš, kako se bomo sploh vsi znašli v tem pravnem labirintu. Kako bo zagotovljena pravna varnost vsem subjektom? Kako bomo v podjetjih lahko presojali morebitna regulatorna in poslovna tveganja ter ustrezno zaščitili naše poslovanje / delovanje?
Omnibus – res poenostavitev ali še večja pravna zmeda?
Poraja se torej vprašanje, ali gre res za poenostavitve, ki nam bodo vsem olajšale delo in razvoj ter zniževale stroške, ali se bomo lovili med pravno nejasnim tekstom ter členi in odstavki teh in onih direktiv in uredb.
Zato je vprašanje – prave poenostavitve ali še večja zmeda – vsaj za zdaj kar na mestu.
AVTORICA: Barbara Krajnc, direktorica Slovenskega tehnološkega foruma, GIZ
.jpg)
